UVOD
Projekt elektrika v koči pod Voglom, je bil za člane društva zelo pomemben. Ko smo ga pripeljali do konca in ko je ob pritisku na stikalo prvič zasvetila luč, je bil to za vse nas posebno vesel trenutek.

Elektrika v koči pod Voglom

Dolga leta smo si želeli, da bi v koči pod Voglom zasvetila električna luč. Že naši predhodniki so se mučili s 12/24V agregatom, ki je bil nameščen v shrambi v koči. Akumulatorje so postavili na »toplo« v jamo v kuhinji. Pa vendar so bili akumulatorji prazni, ko smo jih najbolj potrebovali. Velika pridobitev je bil dieselski agregat 220V, ki smo ga postavili v delavnici, skupaj z usmernikom, akumulatorji pa so ostali po starem. S tem smo pridobili možnost za delo z električnim orodjem pri vzdrževanju koče. Nerešljivo težavo nam je povzročal izpušni sistem in delavnica je bila vedno vsa zakajena. Zaradi zahtevnosti rokovanja z agregatom smo v kuhinjo in dnevno sobo napeljali plinsko razsvetljavo.
Ko so na Voglu postavili sedežnico Zadnji Vogel in so elektriko napeljali do koče Elektrotehne na Zadnjem Voglu, smo tudi v našem društvu začeli razmišljati, kako bi tudi do naše koče pripeljali elektriko. Vodstvo Avtomontaže smo zaprosili za finančno podporo in naleteli na razumevanje. Pridobili smo soglasje pri žičnici Vogel, Agrarni skupnosti in takratnem najemniku koče Elektrotehni. Nadaljevalo pa se ni kot smo si želeli. Finance so omogočile le soglasje za priklop pri elektro Radovljica. Za fizično izvedbo pa je zmanjkalo denarja. Počakati je bilo potrebno na ugodnejši trenutek. Ko smo že mislili, da iz vsega ne bo nič, je v letu 1998 novo vodstvo Avtomontaže prisluhnilo našim velikim željam in nam odobrilo nova sredstva za izkop in priklop elektrike. Spomladi 1999 se je delo na planini začelo odvijati. Izkop je izvajala elektro Radovljica. Pripeljlati je bilo potrebno celo kompresor in pnevmatska kladiva, saj bager ni zmogel zdrobiti trdnih skal. Izkop približno 300m kanala za položitev kabla, je v visokih gorah, kot je planina Zadnji Vogel zelo zahtevo delo. Sledila je delovna akcija polaganje in zasipanje kabla.

V juniju je bil jarek pripravljen in da bi prihranili nekaj denarja, smo se za polaganje kabla in zasutje odločili. za delovno akcijo naših članov. Kljub slabemu vremenu nas je velika želja spodbudila, da smo se dela lotili z veliko vnemo. Pesek za podlogo so pripeljali žičničarji s tovornjakom, v kanal pa smo ga morali razvoziti ročno; s samokolnico. Podloga je bila pripravljena in kabel je bilo treba raztegniti v kanal. Kot bi se narava uprla, se je razbesnela močna nevihta z dežjem in grmenjem in sredi poletja se je usula celo sodra, tako da smo se morali umakniti pod streho Elektrotehne. Narava se je le vdala in uspelo nam je položiti kabel v jarek. Poleg kabla smo položili tudi plastično vodovodno cev, ki nam bo morda v bodočnosti pripeljala do koče tudi tekočo vodo.
Ugotovili smo, da je bil izkop kar grob poseg v okolje. Zato smo se z žičničarji dogovorili, da bodo z buldožerjem poravnali teren in pripeljali nekaj zemlje na traso. Sami smo prinesli seme in posejali travo, da bi zacelili rano, ki smo jo povzročili. Kasneje se je ta odločitev dobro obrestovala, saj si je narava hitro opomogla in celotna trasa se je lepo zarasla.

Priklop in obnova inštalacije

Glavno delo je bilo opravljeno in komaj smo čakali, da nam bodo električarji vgradili glavno stikalno omarico s števcem in glavno varovalko in priklopili elektriko. Kmalu smo se razveselili novice, da je elektro omarica pripravljena in na potezi smo bili zopet mi. Obstoječa električna napeljava seveda ni ustrezala, zato jo je bilo treba prenoviti. Za to delo je bil primeren Zok, ki je kot izučen električar strokovno usposobljen za to delo, Tone pa kot pomočnik. Nabavili smo potrebne kable, stikala, vtičnice in ostalo opremo in lotila sva se obnove. Ker je koča lesena, smo se zaradi varnosti odločili za nadometno izvedbo. Razdelilno ploščo z varovalkami sva postavila v shrambi. Razsvetljavo in vtičnice sva napeljala v pritličju v kuhinji, dnevni sobi, shrambi in stranišču ter zgoraj na skupnih ležiščih,. Uporabila sva obstoječi kabel, ki je povezoval agregat v delavnici s kočo in napeljala razsvetljavo in vtičnice tudi v delavnico in drvarnico.
Trenutek ko je zasvetila elektrika v vseh prostorih le ob enostavnem pritisku na stikalo je bil za vse nas zares veličasten
Za veliko pridobitev se moramo predvsem zahvaliti vodstvu Avtomontaže za finančni prispevek, razumevanju in za soglasje pri Žičnicah Vogel, Agrarne skupnosti in Elektrotehne. Seveda ne smemo pozabiti vloženega dela, ki so ga prispevali zavzeti člani društva.