Podrobnosti - 2010 december Sv. Primož
Pohod na Sv. Primož
11. 12. 2010
V petek smo se pri Erni pogovarjali, kam bi se odpravili v soboto. Napovedano je bilo lepo vreme in padel je predlog za Sv. Primož nad Kamnikom. Zavrteli smo telefon in uspeli smo zbrati sedem kandidatov.
Udeleženci:
Tone Avsenek, Brane Lombar, Mari Benčina, Avsec Milena in Jože, Erna Podjed in Gordana Končan.
Zbrali smo se na parkirišču pred Kalcitom v Stahovici. Od tod smo se po pešpoti odpravili proti Sv. Primožu. Vzpenjali smo se po gozdni poti, ki je precej strma, je pa hoja po gozdu prijetnejša kot po cesti. Pot vodi mimo kapelice in nekaj hiš. Sonce je prijetno grelo in od tu se že pokaže lep razgled v megleno ljubljansko kotlino, skozi vejevje pa se na pobočju pokaže mogočna cerkev Sv. Primoža. Pot spet zavije po gozdu mimo križišča, kjer se pot odcepi proti Kisovcu, Mali in Veliki planini. Gremo mimo slikovitega studenca z lesenim koritom in še zadnji vzpon in že smo pred cerkvijo Sv. Primoža.
V župnišču je simpatična okrepčevalnica, kjer nam je oskrbnik postregel s čajem in šilcem žganja.
Malo smo si oddahnili, nato pa smo si ogledali notranjost cerkve, ki nam jo je prijazni oskrbnik odklenil. Nekoliko višje je še manjša cerkvica, ki pa je bila na žalost zaklenjena in si notranjosti nismo mogli ogledati. Cerkev je znana po starem čudovitem lesenem stropu. Izpred cerkve je čudovit razgled na ljubljansko kotlino in na Krvavec.
Hoja navzdol je minila hitreje kot vzpon in kmalu smo bili v Stahovici. S kosilom v gostilni Orel v Stahovici smo prijeten sobotni izlet zaključili.
11. 12. 2010
V petek smo se pri Erni pogovarjali, kam bi se odpravili v soboto. Napovedano je bilo lepo vreme in padel je predlog za Sv. Primož nad Kamnikom. Zavrteli smo telefon in uspeli smo zbrati sedem kandidatov.
Udeleženci:
Tone Avsenek, Brane Lombar, Mari Benčina, Avsec Milena in Jože, Erna Podjed in Gordana Končan.
Zbrali smo se na parkirišču pred Kalcitom v Stahovici. Od tod smo se po pešpoti odpravili proti Sv. Primožu. Vzpenjali smo se po gozdni poti, ki je precej strma, je pa hoja po gozdu prijetnejša kot po cesti. Pot vodi mimo kapelice in nekaj hiš. Sonce je prijetno grelo in od tu se že pokaže lep razgled v megleno ljubljansko kotlino, skozi vejevje pa se na pobočju pokaže mogočna cerkev Sv. Primoža. Pot spet zavije po gozdu mimo križišča, kjer se pot odcepi proti Kisovcu, Mali in Veliki planini. Gremo mimo slikovitega studenca z lesenim koritom in še zadnji vzpon in že smo pred cerkvijo Sv. Primoža.
V župnišču je simpatična okrepčevalnica, kjer nam je oskrbnik postregel s čajem in šilcem žganja.
Malo smo si oddahnili, nato pa smo si ogledali notranjost cerkve, ki nam jo je prijazni oskrbnik odklenil. Nekoliko višje je še manjša cerkvica, ki pa je bila na žalost zaklenjena in si notranjosti nismo mogli ogledati. Cerkev je znana po starem čudovitem lesenem stropu. Izpred cerkve je čudovit razgled na ljubljansko kotlino in na Krvavec.
Hoja navzdol je minila hitreje kot vzpon in kmalu smo bili v Stahovici. S kosilom v gostilni Orel v Stahovici smo prijeten sobotni izlet zaključili.