Prva vpisna knjiga
Prva vpisna knjiga
Prva vpisna knjiga je služila svojemu namenu od 26.12.1963 do 12.02.2000. Planinci so z njo včasih ravnali tudi nekoliko manj spoštljivo, kot bi si zaslužila, zato ni več v najboljši kondiciji. Hrani jo Tone Avsenek.
V njej so zapisani lepi trenutki, nekaj pa je tudi tragičnih dogodkov, za katere bi si želeli, da jih nebi bilo potrebno zabeležiti.
Od leta 2000 dalje služi nova vpisna knjiga, s katero bomo skušali nadaljevati tradicijo njene predhodnice. Ravnajmo z njo spoštljivo, da bo lahko dolgo služila svojemu namenu.
Prva vpisna knjiga
Prva stran v prvi vpisni knjigi
Uvod iz prve vpisne knjige je prepisal Tone Avsenek 2.10.2012
Moja hoja na Vogel
Naj se predstavim! Meni je ime - Knjiga in sicer vpisna knjiga koče pod Voglom Planinskega društva Avtomontaža. Curiculum vitae vam nebi poročala, ker ni v njem nič posebnega; vem samo, da sem svojo službo nastopila z zamudo, ampak to je stvar odbornikov društva.
Mrzlega zimskega dne sem šla, pravzaprav so me peljali in nesli na moje službeno mesto, skrbno zavita in potisnjena v veliko kartonsko škatlo. Večkrat smo se še ustavili in vsakič je nekdo tovoru za Vogel še kaj dodal, vendar so z vsemi paketi in celo z lesenim sodčkom ravnali ljubeznivejše kot z menoj.
V Bohinju so me preložili iz avtomobila v visečo gondolo in odpeljali smo se iz megle. Na Rjavi skali nas je pozdravila večerna zarja, pod nami je bilo megleno morje, obdano z zasneženimi vrhovi Julijcev.
Moja kartonska škatla je bila prevezana kot darilna pošiljka in trakec je ob prvem dotiku z delavno silo odletel, jaz pa iz škatle. Poslej nisem bila več zavita in sem vso pot občudovala svojo novo domovino in izviren besedni zaklad obeh nosačev. Mislim da je bil v njem dobršen del misticizma. Nosača sta bila gospodar in predsednik društva.
V mojem prebivališču je bil zraven mene zmlet marmor in mrtva kokoš. Ta je bila oskubljena zato mislim, da je končala nasilne smrti. Prav neprimerna sredina. Nad menoj sta bila še dva velika nahrbtnika, vse to pa je bilo privezano na oprti, ki so visele z ramen predsednika. Gospodar je bil prav tako oprtan, le da je bilo vse čisto tako kot v samopostrežni trgovini. Po tem kako previdno so ga oprtali, sem sklepala, da je težko.
Noč je bila svetla, nebo polno zvezd in mesec je s svojo svetlobo srebril vrhove okrog nas in pot pod nami. No ja, poti ni bilo, ker je sneg vse zakril, vendar sta nosača točno vedela kod in kam, čeprav sta silno počasi hodila.
Ure so minevale, mi smo pa še kar naprej potovali. Snežna skorja je bila prešibka, da bi zdržača tak pritisk. Tako sta se naša nosača stalno vdirala do kolen in noge sta lahko izvlekla le v vertikalni smeri, ker ju je oviral led. Zato smo le počasi napredovali. Brez petja in vriskanja, le z prej omenjenimi mističnimi vzkliki sta tu pa tam pretrgala tišino.
Tam nekje pri tretji bazi smo počivali pod košato smreko. Po daljšem razgovoru o medvedih, lisicah, zajcih, srnah in ptičkih pa sta ta dva cigana obesila oprti na drevo in samo z nahrbtniki obremenjena odšla. Vendar v zadnjem trenutku me je predsednik izvlekel in porinil v gospodarjev nahrbtnik.
Potem smo potovali nekaj časa hitreje, prišli smo na planino Zadnji Vogel. Oba nočna popotnika sta bila že močno utrujena. Previdno, kot vrvohodca sta hodila po stečinah valovitega zasneženega sveta, ker se tu ni vdiralo, če se pa je, je bilo to hujše kot drugod. Ker sem gledala malo iz nahrbtnika, sem videla da sta spoštovana odbornika kar po kolenih rinila po jarku, kot na božji poti. Tu je bilo več snega in če se je kdo vdrl, se je do pasu. Ampak to je bil že konec poti.
Stopili smo v moj novi dom po šestih urah hoje, 26. 12..1963 ob 22:45. Predsednik me je nemilo položil na mizo in šele naslednji dan so me odvili in uradno inštalirali v drugem predalu prve mize.
In tako sem sedaj tu. Na razpolago sem vam. Vpisujte na moje strani svoja imena in doživetja, zavedajte pa se, da sem čista, vajena spodobnega ravnanja in da sem nežne rasti. Ker imam mnogo strani, bi lahko doživela visoko starost, če me ne boste kakšni lahkomiselni planinci pripravili do predčasne smrti.
S planinskimi pozdravi Vaša
Vpisna knjiga