2019 Planinski tabor
Kot vsako leto smo tudi letos septembra pripravili tabor PD Avtomontaža pri koči na Zadnjem Voglu.
Četrtek 12.9.2019
Delovna ekipa je v četrtek zjutraj nabavila hrano in pijačo, popoldan pa smo se odpeljali na Vogel. Prtljago smo naložili v gondolo in se z žičnico odpeljali na Rjavo skalo. Naročili smo prevoz prtljage s pick upom. Pred večerom smo odšli do spominske plošče naših dveh prijateljev, ki sta se tragično ponesrečila in jima v spomin prižgali svečko.
Mimogrede smo pripeljali plinsko jeklenko, ki nam jo je iz doline do sirarne pripeljal Tomaž.
Petek 13.9.2019
V petek smo izkoristili lep sončen dan in stepali in prezračili odeje. Popoldan so se delovni ekipi pridružili še Erna in Tomaž s Špelo, v soboto zjutraj pa še oba Mihata.
Že v petek smo se začeli pripravljati za sprejem gostov. Skuhali smo krompir in Seto je zmešal krompirjevo solato za prilogo h klobasam.
Sobota 14.9.2019
V soboto smo vstali že zgodaj, da bi pravočasno skuhali čaj in klobase za dobrodošlico gostov. Na balkon smo obesili zastave in okrasili ga z zelenjem, na mizo pred kočo smo postavili leseno vazo in vpisno knjigo.
Ni trajalo dolgo, ko so začeli prihajati do koče prvi gosti. Tabora se je udeležilo poleg pripravljalne skupine še nekaj preko 40 planincev.
Vreme nam je bilo naklonjeno, na vrhu Vogla pa je bilo precej vetrovno, zato tradicionalnega pohoda na vrh nismo izvedli. Na vrh je odšlo le nekaj najbolj vnetih.
Ostali pa smo pri koči obujali spomine in uživali med prijatelji. Dobro so teknile okusne klobase in krompirjeva solata. Erna za šankom pa je poskrbela za žejo.
Obiskovalci so se popoldne dokaj kmalu odpravili v dolino.
Nedelja 15.9.2019
V nedeljo smo butarice, ki jih je lani pripravil Brane preuredili tako, da je velikost primerna za podkurit v peči.
Vreme se je izboljšalo, mraza ni bilo in smo lahko uživali na sončku pred kočo, pospravili po koči in njeni okolici. Opoldan nam je Seto za kosilo na žaru pripravil slastne pleskavice in čevapčiče in pozno popoldne smo se odpravili domov.
Zanimanja za tabor je iz leta v leto manj. Vzrok je verjetno v tem, da smo bivši uslužbenci vse starejši, nekaterih žal ni več med nami, pa tudi cena povratne karte je močno zasoljena.
Čeprav nas je bilo letos le nekaj čez petdeset, smo se prijetno zabavali in nam bo, kot vsako leto, tudi letošnji tabor ostal v lepem spominu.
Zapisal: Tone Avsenek